Točno 12. septembra 1875, je bilo uradno ustanovljeno Prostovoljno gasilsko društvo Marenberg, sedaj Radlje ob Dravi. Na ustanovnem zboru so se zbrali ustanovitelj, obrtniki (rokodelci), delavci in kmetje. O tem, kdo je bil pobudnik za ustanovitev društva in v kateri zgradbi je potekal ustanovni občni zbor, na žalost ni argumentiranih podatkov. Iz arhivov, ki so nam na razpolago, lahko sklepamo, da je požarna obramba obstajala že mnogo prej, preden je prišlo do ustanovitve društva. Zanimiva je ugotovitev, da je štajerska hranilnica v Mariboru darovala kot ustanovitveni delež društvu v Marenbergu 200 goldinarjev. Prva organizirana skupna gasilska akcija merenberških in vuhreških gasilcev je bila 17. maja 1876, ko sta v nočnih urah pogorela stanovanjska hiša in hlev mizarja ob gradu. Večja požarna akcija je bila 30. maja 1877, ko so v Sp. Vižingi pri Strohmeierju in Miheliču pogorele štiri stanovanjske hiše in dva skednja. Pri gašenju je sodelovalo 20 domačih gasilcev, pa tudi prostovoljci mariborskega gasilskega društva. V časopisu je bila izrečena javna zahvala in priznanje mariborskemu gasilskemu društvu. Društvo si je najprej zgradilo leseno gasilsko utico za hrambo takrat primitivnega gasilskega orodja in opreme. To je bil velik dogodek za takratni čas, če upoštevamo razvoj gasilske tehnike in materialno sposobnost društva.

Člani društva leta 1928.

Prvi predsednik oz. načelnik slovenskega gasilskega vodstva je postal Josip Langeršek (starejši).

NAČELNIKI (od leta 1920 do 1941)

LANGERŠEK Josip (starejši) od 1920 do 1930

BRUDERMAN Alojz od 1930 do 1933

LANGERŠEK Josip (mlajši) od 1933 do 1935

JUGOVIČ Valentin od 1935 do 1941

Po letu 1949:

PREDSEDNIKI:

BREMEC štefan

ŠEGA Jošef

RUTAR Vlado

BOBOVNIK Anton

KATRAšNIK Anton

BOBOVNIK Anton

KNIPLIČ Franjo

POVELJNIKI:

BOBOVNIK Anton

PRAPROTNIK Ivan

TACER Rudulf

KNIPLIČ Franjo

ZVER Ivan

VILTUšNIK Marjan

VERONIK Zlatko

V aprilskih dneh leta 1941 je nemška vojska vdrla preko meje, začela se je vojna in okupacija. Gasilsko društvo oz. Prostovoljna gasilska četa je ponovno prišla v nemške roke. Obvezno se je v društvu govorilo in poveljevalo v nemškem jeziku. Večina bivših slovenskih društvenih funkcionarjev je odstopila. Z umikom nemške vojske leta 1945 je bil odpeljan tudi tako težko pridobljen gasilski avtomobil z vso opremo. V jesenskem času leta 1945 so gasilci ponovno izvolili Valentina Jugoviča za predsednika društva. V letih od 1946 do 1955 se je ponovno začela akcija za preurejanje starega gasilskega avtomobila, ta je prišel v uporabo leta 1948. to je bil drugi gasilski avtomobil, odkar je obstajalo društvo, s katerim so prevašali bolnike v bolnišnico, pa tudi mrtve domov. V teh letih je društvo štelo 40 aktivnih gasilcev. Gasilska zveza Slovenije leta 1950 v Žireh na Gorenjskem in v Medvodah ustanovila prvo podčastniško in častniško gasilsko šolo. V enomesečni šoli iz društva so bili : Anton Bobovnik, Rudi Tacer, Franc Hamer in Ivan Praprotnik. V tromesečno šolo za gasilske častnike je obiskoval in jo tudi končal Anton Bobovnik.

Velik tehnični napredek društva v letih od 1956 do 1974, saj je bila leta 1958 nabavljena druga motorna brizgalna "SORA". Ob jubilejni proslavi 84. obletnice je poveljnik Rudolf Tacer orisal zgodovino radeljskega gasilskega društva, hkrati pa izročil svojemu namenu nov tipiziran gasilski avtomobil znamke PRAGA-PIONIR. Prireditev je bila leta 1959. Leta 1959 je podjetje KONSTRUKTOR v svojem obratu v Radljah ustanovilo gasilsko enoto. Leta 1980/81 je bil obrat priključen novo nastali Tovarni stavbnega pohištva (TSP) Radlje ob Dravi. Delo gasilske enote je začelo pešati, člani pa so se vključili v IGD TSP Radlje ob Dravi. Za nastanek, razvoj in aktivnost gasilske enote imajo velike zasluge Ivo Štrucl, šef obrata, predsednik enote, Rudi Tacer kot poveljnik in Alojz Varšnik, blagajnik. Leta 1963 je bil zgrajen mali prizidek h gasilskemu domu. Po podatkih je bila leta 1973 kupljena tretja motorna cisterna "ROSENBAUER". Leta 1974 je bila kupljena nova avtocisterna.

V novejši zgodovini je pomembno leto 1975, takrat je bil generalno obnovljen in povečan gasilski dom. Gradbena dela je opravili Gradbeno podjetje Radlje ob Dravi. Pleskarijo in polaganje tapet pa obrtnik iz Radelj in gasilec Rajko Kumer. Leta 1975 je društvo proslavilo 100-letnico obstoja. Leta 1976 so v Slovenski zakonodaji sprejeti zakon o varstvo pred pošarom (UL SRS, št. "/76 in 84). S tem predpisom so bili postavljeni temelji in cilji za ustvarjanje in delo samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo pred požarom.

Na pobudo gasilskega društva je bila 1977 ustanovljena prostovoljna gasilska enota delavk, zaposlenih v tovarni konfekcije OKUS Radlje ob Dravi. Za nastanek, razvoj in opremljenost enote imajo največ zaslug Ludvik Unterlehner, Franjo Kniplič, Rudi Tacer in Ivan Zver. Slednji so bili mentorji ženske desetine. V času 105. obletnice je članstvo v društvo štelo 100 gasilcev in preko 100 podpornih članov. V letih od 1986 do 1995 je bil čas družbenih sprememb.

Leta 1986 se je nabavila avtocisterna, leta 1990 pa je bil kupljen avtomobil za prevoz članstva.